Martin Korošec:
Postavljanje življenjskih ciljev. Kako bi nam svetovala, da naj začutimo in definiramo svoje življensko poslanstvo?
Iza Sia Login:
Jaz bi rekla takole, v celoti začutiti in implementirati življenjsko poslanstvo ne gre. Vedno ga implementiramo po koščkih in ko ga pričnemo izvajati in ga začutimo, takrat se prične širiti in jačati. S tem pridobivamo tudi vero in potrditev.
Se pravi, najbolje bi bilo pogledati kako dobivamo tisti prvi del. Kako vemo ali je to moje poslanstvo ali ne. Če jaz trpim v tistem kar delam to sigurno ni moje poslanstvo. To je tista najbližja definicija. Tako, da početi tisto v čemer res uživam oziroma včasih rečemo tudi tako: Kaj bi počel če ne bi delal za denar? Zjutraj bi vstal in ne bi delal za denar. Nekdo reče, da bi ležal ali šel na dopust. Ljudje smo kreativna bitja in če smo zdravi in če niso to kakšne psihične bolezni potem je tega dopusta zelo hitro dovolj. In če bi ta dopust trajal en mesec, dva, tri ali pol leta, mislim, da noben zdrav človek ne bi užival. Tudi če potuješ in nimaš cilja… tisti, ki potujejo po navadi pišejo razne bloge, potopise, fotoreportaže, je to tudi delo. Ampak, da ljudje ne bi nič počeli in bi v tem uživali do smrti oziroma do konca svojih dni, jaz mislim, da tega ni.
Ljudje smo kreativna bitja in s tem ko kreiramo in ustvarjamo nas to izpopolnjuje in nam daje nazaj to potrditev, na eni strani. Ker želimo biti vredni. Tukaj lahko povem en primer. Preden sem se preselila na Ciper sem delala v Kranju kot prostovoljka, enkrat na teden za dve uri, v centru Korak, centru za rehabilitacijo po poškodbi glave. Tam so bili odrasli ljudje, ne otroci. In njihova največja želja je bila: 1. Iti v službo, 2. Voziti avto in 3. imeti družino. In takrat vidiš, da vse to imaš. In jaz sem bila vedno najbolj srečen človek, ko sem odšla od teh delavnic naprej delati, saj se zavedala kako sem lahko srečna in kako sem hvaležna, da lahko ustvarjam. Lahko se peljem v službo, kjer bom lahko delala. Tega ne znamo ceniti, ker to imamo. In potem glede dela jaz pogosto ponavljam, da delamo tisto, kar nas osrečuje in motivira.
Pri vsakem delu pridejo tudi takšne stvari, ki morda niso lepe v tistem trenutku. Ampak to so spet naši osebni problemi, ki jih moramo rešiti. Več teh svojih notranjih bolečin rešimo prej in več časa bomo lahko v radosti in tej pozitivni kreaciji. Tudi probleme lahko sprejemamo na drugačen način. Ko pridejo jih rešimo z pozitivno naravnanostjo. Kako to najti? Najbolje se je povezati z svojim višjim jazom in takrat vprašati kaj je moje poslanstvo.
Mogoče dobim 1, 2, 3 ali 4 ideje ampak pri eni zaigra srce prej ali slej. To je tisto, ko začutiš, da gre energija v vse smeri: Ja, to bi počel! Vedno se je potrebno vprašati ali bi to počel res vsak dan. Ali je to res tisto, ki me izpopolnjuje? Jaz že od nekdaj rada učim. Čeprav ne učim ves čas je že od nekdaj, da se dobro počutim, kadar se učim. Ampak ni bilo vedno lahko, saj kadar sem morala učiti po cele mesece skupaj je bilo včasih tudi naporno, saj to učenje zahteva. Ampak, ko sem nehala mi je čez mesec ali dva spet manjkalo: »Joj, jaz bi šla nazaj v učilnico. Spet bi učila.« Torej jaz zase vem, da je učenje eno tistih stvari, ki me motivira. Ne pomeni, da je poslanstvo samo ena stvar. Mi imamo poslanstvo biti starši, skoraj vsi, in to je tudi ena od vlog. Tako, da naše poslanstvo ni samo ena stvar, tista, ki jo delamo za službo, za denar, ali kar koli drugega.
Iza Sia Login:
Poslanstvo so vse življenjske vloge, ki jih imamo.
Ko si jaz naredim življenjski krog vlog in jih razpalceliram… če povem eksaktno številko jih imam v tem trenutku jaz 22. In po tem moram svoje delovanje razporediti čez vse te vloge. Ne dobijo vse vsak dan enake moje pozornosti ampak, ko napišem kakšni so cilji za te vloge pa je kar nekaj dela.
