Martin Korošec:
Tvojega intervjuja sem se zelo veselil, saj si eden redkih, ki je mednarodno uspešen. Zato nevem kaj je z nami, da smo tako zajamrani za vse stvari.
Silvester Kmetič:
Jaz mislim, da ni samo to, da smo čisto pomehkuženi. Še enkrat bi poudaril, da smo živeli vseh teh nekaj let v največji coni udobja. In po drugi strani tudi, ko gledam na nemškem govorem področju ljudi tam ni bistvene razlike.
Razlika je samo v tem, da ena od osnovnih percepcij, ki jih moramo razumeti je dojemanje oziroma pojmovanje kapitala. Veliko nas je, ki smo živeli v tistem času, ko je bil zunaj socializem v izobraževalnem sistemu pa smo se učili o kapitalizmu. In takrat smo se pogovarjali o »gnilem kapitalizmu«, kako ljudje tam trpijo. Ampak kot otrok si videl, da težko, da tako trpijo če se vozijo z dobrimi avti in so nam pripeljali čokolado.
Sicer so morali res da delati ampak vsi so bili nasmejani. Ampak tudi pri nas v socializmu se je delalo. In ta socialistični način razmišljanja je ostal še do dan danes. In kaj je največja razlika med Nemčijo in med nami je ta. Če bi na primer vzeli delavca in ga preselili v Nemčijo ali že v Graz, na primer, iz Maribora v Magno v Graz. Tukaj v Sloveniji ni zadovoljen z plačo, ne z šefom, ne z delovnim mestom, ne z tem kje mora avto parkirati in še bi lahko naštevali. In to deli z vsemi svojimi sodelavci in znanci, kjer se potem tudi v firmi o tem pogovarjajo. Tega istega človeka vzameš in seliš delati v Magno 60 kilometrov čez mejo in ne bo ene besede rekel preko šefa, ne bo kompliciral zaradi plače, slabšo hrano dobi, manj pavze ima, saj ta ni plačana. Res je, da dobijo kak evro več. Ampak zgoraj moraš iti hvaležen, da imaš službo, saj se v tujini ve, da če boš kaj neprimernega govoril preko podjetja te lahko odslovijo. Kljub temu, da nimajo viška delovne sile.
Zakaj je to mogoče? Ker imajo v drugih državah narejen svoj sistem. Neprestano ponavljam besedo sistem, ampak ne poznam nikogar, ki nima sistema ali se ne drži sistema. Včasih se zgodi le po kakšnem slučaju. In če pogledate naš družbeni sistem ali naš družbeni način, ki se je morda izboljšal v zadnjih nekaj letih, pri tem pripomorejo tudi mediji, in bog ne daj, da ti uspe nekaj narediti. Takrat te ljudje gledajo in ti rečejo: »ta je kriminalec«. Za nas, ki smo malo bolj vneti pa sem zase že velikokrat slišal: »glej ga tajkuna«. In nisem enega evra dobil od države, nobene subvencije, kljub temu, da imam podjetje že od leta 1992.
Ljudje ne ločijo razlike med uspešnim podjetnikom in tajkunom. Pripelješ se z boljšim avtom in po defaltu si že kriminalec. V tujini je bbistveno manj tega. In dokler bomo v Sloveniji imeli tak način razmišljanja in tak odnos do denarja, kar je negativni odnos do denarja in kapitala, tako dolgo bo pri nas žal ogromno ljudi živelo na eksistenčnem minimumu. In nekim elitnim družbam seveda to paše in odgovarja. V tujini je namreč ta stvar popolnoma drugačna.
Tam nihče ni jezen na človeka, ki je »kapitalist«, ker je lastnik kapitala. Če ne bi bilo lastnikov kapitala ne bi imeli kaj delati. Če jaz ne bi zaposlil v nekem obbdobju 120 ljudi, morda bi lahko ti delali sicer kje drugje, ampak če bi mi vsi, torej gospodarske družbe ali podjetniki tega ne bi naredili, od česa bi ljudje živeli? Jaz ne zagovarjam, da je kapitalistični sistem okej. Govorim o pojmu kapitala oziroma denarja ali kapitala.
Martin Korošec:
Če smo že pri Nemčiji večkrat se tako gostilniško izražamo, da je to v Nemčiji tako in tisto drugače. Pa smo se mogoče peljali tja na Oktoberfest ali na Frankurtsko letališče. Noben v bistvu nima pojma kako je v Nemčiji.
Ali lahko slišimo še tvojo izkušnjo kako je v Nemčiji z javno upravo. Recimo danes sem prebral članek, da eni delavci dobivajo 2000 evrov dodatka zaradi trenutne situacije. Po drugi strani pa lovijo podjetnike, ki so slučajno par sto evrov več prometa in morajo subvencije vračati. Kakšna je situacija z javno upravo v Nemčiji?
Silvester Kmetič:
Javna uprava so še vedno najbolj zaščiteni tako rečeno kočevski medvedi. Pri nas v javni upravi veliko težje zgubiš službo kot v Nemčiji, na primer. Se pravi, da so še bolj zaščiteni, država še bolj skrbi za svoje uradnike.
S tem, da moramo vedeti, da je v Nemčiji tudi učitelj uradnik, tudi vzgojiteljica, ki dela v državnem vrtcu je uradnik. In oni plačujejo bistveno manj v sklad za pokojnine. Ta razlika definitvno obstaja in tudi vem, da so sedaj dobili precej dodatkov. Mislim, da so nemci lani maja ali aprila rekli, da bodo dali podjetjem, ki ne morejo delati, odvisno od panoge, od 40-80% pomoči, da lahko vse pokrijejo in to pod enim pogojem, da res ne delajo nič. In jaz kot podjetnik v Sloveniji lahko povem, da če bi meni nekdo dal že 60% pomoči brez dela niti pomislil nebi, da bi šel karkoli delati in državo okoli prenašati. Zato ker bi z 60% brez operativnih stroškov brez problema ljudem lahko dal plače in vse ostale stvari naredil. Ker se pa tudi v Nemčiji znajdejo heroji, ki so vzeli subvencijo od države, pogoj pa je bil to da ti ne posluješ. In po pol leta so nemci ugotovili, da pa so v nekaterih podjetjih delali. In sedaj so uvedli pregled za nazaj saj je eksplicitno pisalo: »v primeru, da podjetje ne posluje«. Jaz poznam kar nekaj ljudi, ki bodo sedaj morali vračati, saj so v času kljub subvenciji obratovati.
