Martin Korošec:
Ali imajo živali misli? Smo mi edini na svetu, ki mislimo stvari in se oni odzivajo glede na to kaj trenutno lovijo spijo itd. delujejo po nagonih ali tudi mislijo? Če si mogoče kakšno mnenje zasledil?
Nejc Volarič:
Uf to je težko vprašanje, na to ti nebi znal odgovorit, nisem zasledil nikjer.
Martin Korošec:
Ker govorimo o mislih, mislih in mislih. Ampak tega je 60 000 –
70 000 na dan in 95% je vedno istih in 70% je po navadi še negativnih in to je začaran krog. Vsak bi želel, da ne misli na nekaj, neuresničeno ljubezen, razočaranje, nevarnost, ustvarit scenarije kaj bi bilo če bi bilo itd.
Nimamo off »daj mir« smo vrsta na svetu, ki se nam to dogaja, ki imamo tako kapaciteto v glavi in notri zasedeno dobesedno s smetmi. Moramo se zelo truditi, da preusmerimo ta stroj, ki sam po sebi dela, ker uma se ne da izklopit. Z meditacijo moraš izklopit to produkcijo misli, ki pridejo od nekje. Nekateri pravijo, da misel ne nastane v tebi, ampak pride od nekje, nekaj jo sproži.
Nejc Volarič:
Ja se strinjam. Prvi korak bi rekel, da začnemo obvladovat naše misli, je meditacija. S tem jih umirimo, v določenih primerih, če smo dovolj napredni pridemo v stanje, kjer ne razmišljamo nič, ker preneha mentalna aktivnost, kjer smo v nekem globokem transu, kjer se popolnoma sprostimo in tudi misli izginejo oz. se zelo umirimo.
Se pravi meditacija nam pomaga umirit tok misli, da ni morje več valovito, da je malo bolj mirno. Ko to naredimo, moramo sami sebe začet programirat, da razmišljamo pozitivno. Tu lahko uporabimo en trik, ki ga imamo že zmeraj v sebi. To je trik navade oz. avtomatike. To kar bom sedaj povedal, sem se naučil iz knjige, The power of Habits, to je knjiga ki jo zelo priporočam. Charles Duhigg je avtor. Ko so delali raziskave na možganih so ugotovili, ko začneš neko novo navado, npr. da se zjutraj zbudiš in greš na sprehod, na začetku ko to narediš, so možgani zelo aktivni, ko so delali te scane možganov, so ugotovili, da so zelo aktivni.
Kaj se dogaja, ko začneš navado? Težko ti je, ni ti fajn, zelo ti je neprijetno, greš čez en proces, ko ustvarjaš novo navado. Po določenem času po 30 dneh po 60 dneh, 90 dneh. Po določenem času je samo en majhen del možganov še aktiven, zakaj? Zato ker je telo mašina, ki želi vse optimizirat to se pravi, da porabi čim manj energije, za čim več efekta. Zato je vsako navado, na začetku, ko se jo lotevamo zelo težko začet. Ampak kasneje, ko se ta lokomotiva zažene, je pa to veliko bolj enostavno, to nam je lahko pogum, ko začnemo novo navadno, da ta teža na začetku, ne bo trajala večno. Da se možgani vedno prilagodijo, kaj se potem zgodi? Avtomatizira se ta navada, postane avtomatska in tudi naše misli lahko postanejo avtomatske. Če mi vsako jutro beremo knjigo, kar vam priporoča, kar delam tudi jaz, magari 20 min, 30 min idealno 1h, da vsak dan berete neke inspirativne misli, inspirativne knjige, neki kar vas dvigne gor, biografijo npr. enega človeka, ki je uspel v življenju, ki ni mel privilegijev v življenju in mu je uspelo. Potem si rečeš: »Ja potem lahko tudi men, sej on je bil še na slabšem kot jaz« . To te navdihne, to te dvigne in če ti te misli ponavljaš ponavljaš in ponavljaš to pride v avtomatiko in to je tak trik narave, da možgani želijo optimizirat stvari in jih potem naredijo tudi avtomatske. Tako kot lahko imamo negativne misli avtomatske, tako lahko imamo tudi pozitivne misli avtomatske. To je en tak trik.
Martin Korošec:
Torej se je treba res dlje časa trudit, da preusmerimo ta tok misli, v pozitivne.
Nejc Volarič:
Dejmo en primer, da bo lažje razumljivo. Ta primer mi je povedal prijatelj, in sem si ga za vedno zapomnil. Recimo da ti sedaj, na parni lokomotivi in si začel kurit oglje in sedaj se je ožgala peč ti mečeš to oglje noter 15 min, 20 min, se potiš, in nič. Lokomotiva se ne premakne in ti še kar mečeš in mečeš in še kar nič, ogenj gori pa se nič ne zgodi. Pa še kar mečeš in mečeš, lokomotiva pa se ne premakne in na enak način, tudi mi ko gradimo te navade se podobno počutimo.
In potem po ene pol ure kaj se začne dogajat? Lokomotiva se začne čist počasi premikat, čisto počasi, ti pa še kar mečeš in gre še kar počasi in še kar mečeš in potem, gre že čisto malo hitreje in ti še kar mečeš in gre še mal hitreje in ti še kar mečeš, kaj se potem zgodi? Potem se kar naenkrat požene v tir in potem še vsake toliko časa vržeš na ogenj in je to to. Ko se enkrat zažene je ne moreš ustavit.
Martin Korošec:
Danes smo preveč nestrpni, neučakani
Nejc Volarič:
Ja seveda, smo ja. Tako so nas navadili, to je spet programiranje iz vsega kar je okoli nas instant great satisfaction. Instantna zadovoljitev, vsi bi že včeraj, vsi bi že takoj, in tako smo sprogramirani. V bistvu, če pogledamo naravo, ko posadimo, nekaj časa traja, mi moramo obdelovati zemljo, celo zimo se moramo pripravljati na to, da bomo imeli pridelek in to traja nekaj časa, ni to čez noč.
Običajno je uspeh vedno povezan z neuspehom, se pravi če želimo biti uspešni, si moramo dovoliti biti neuspešni oz. na 5 poskusov bomo naredili 4 napake 1x bomo pa uspeli. Napaka je vedno družabnica uspeha. Sej sam veš iz marketinga, koliko stvari je treba poskusit in potem rečeš: “O ta sedaj zelo dobro deluje.”
