Martin Korošec:
Vem, da si precej časa posvetil izgradnji šole v Afriki in nas zanima če nas lahko seznaniš s tem dobrodelnim projektom?
Aleksander Šinigoj:
Najprej vprašanje, ki se glasi – zakaj vse to?
To je zgodba, ki jo velikokrat povem. Ko sem bil star 6 let je moj brat zbolel. Takrat so mu odkrili tumor v glavi.
Operiral ga je prof. dr. Vinko Dolenc, ki sicer zdaj znan po neki aferi, ampak takrat je bil on zame kot neki angel. Bil je eden prvih, ki so mu takšen tumor odstranjevali, sicer niso mogli tega v celoti odstraniti, ampak on je bil potem večkrat operiran. Vsakič, ko so ga operirali, so mu nekaj zamaknili, enkrat gibanje, včasih govor in tako naprej. Moja mama ga je vedno vozila in jaz sem hodil z njo, ker me ni imela kje pustiti, v osnovno šolo za otroke z posebnimi potrebami v Novi Gorici. In še zdaj se spomnim tistih glasov in vzdušja. In ko sem jaz pričel svojo podjetniško pot je prva stvar bila ta, da sem rekel, da bom jaz tem otrokom pomagal.
Začel sem zbirati denar. In mi vsako leto doniramo tej osnovni šoli in tudi centru iz Vipave, ki ima podobno skupino otrok. To počnemo skupaj s podjetjem Outfit7, oni pomagajo s tem, da dobivajo različne igračke in lani smo v njihovem imenu in njihovo pomočjo podarili 2500 igrač v vrednosti 75.000 evrov v dobrodelne namene. Plus še en kup denarja in akcij, ki smo jih izvedli predvsem za družine in otroke v stiski. Tako, da smo res ogromno naredili v tej smeri.
V enem trenutku, ko sem bil v Kanadi sem dobil to inspiracijo od mojega mentorja Stu McLaren-a in ta je bila, da bom pomagal tudi njemu zgraditi šolo v Afriki.
Meni je bilo zmeraj to primarno, če bomo dali vsem ljudem ribe brez, da jih naučimo, kako se ribe lovijo, teh ljudi ne bomo nikoli osamosvojili. In izgradnja šole za šolarje, ki imajo drugače 12, 13 ali celo 14 ur vožnje do šole, ki si je ne morejo privoščiti ali omogočiti. Zato se mi je to zdela fantastična stvar. In sedaj smo zbrali za en slovenski razred. Junija lani, bi morali iti na otvoritev, vendar smo potem zaradi situacije odpovedali. Tako da upam, da bo to čimprej. Enemu razredu smo torej uspeli pomagati, skupaj s pomočjo udeležencev smo zbrali znesek, ki je v celoti namenjen izgradnji te šole in jaz rad podpiram ter doniram za nekaj povezano z otroci, predvsem zato, ker si vsak otrok zasluži imeti izobrazbo in znanje. Če bo to imel in še znanje teh tehnik, o katerih govorim, bo v tem svetu lahko preživel, drugače tega ne bo mogel.
