
Martin Korošec:
Marko Juhant, vedno iskrivi specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzgoje otrok. Na njegovi spletni strani oziroma na vzgoja.si si lahko preberete več manj poznanih informacij. O čem govori knjiga »Boštjan in košek«?

Marko Juhant:
To je knjiga o dečku, ki ni maral pospravljati. Za dekleta poznamo knjigo »Muca Copatarica«, ki nauči dekle, da je potrebno pospravljati za seboj. To pa je knjiga, ki je namenjena fantom.
Najbolj zanimivo je to, da je zadaj za to zgodbo resnična zgodba staršev iz enega malega mesta iz Gorenjske, v kateri se vsi člani prepoznajo in preden je šla knjiga prvič v natisk, ker bi jih lahko morda celo sosedi prepoznali, sem jih vprašal če to smem narediti, saj so bile te zgodbe takrat zelo žive. Iz vrtca se je točno vedlo kateri otrok se noče igrat z igračami. Otrok tako ni maral pospravljati, da v vrtcu ni želel sodelovati takrat, ko je bil čas namenjen igri samo zato, ker bi moral za sabo pospraviti. Ta fant je imel igračo avta oziroma smetarskega tovornjaka, ki je imel res malce drugačne lastnosti, kot bi pričakoval, saj konec koncev gre za zgodbo za majhne otroke. To je bil koren rešitve, kako se je vse skupaj dogajalo v tej družini. 98% zgodbe je torej resnične. Resnično ni samo to, kakšno moč je imel ta tovornjaček.

Martin Korošec:
Prihaja nova knjiga.

Marko Juhant:
Ja tako, to je že tretja, ki bo izšla na enak datum. To je 13. maj. Ko smo prvo takšno izdali, se nama je z kolegico, s katero sva jo pisala, zdel datum malo čuden, pa vendar je knjiga postala Bestseller.
V Sloveniji od teh knjig, ki niso učne narave ali niso take vrste romani, ki jih ženske rade berejo. Natisnili smo jih toliko, da je tiskar rekel, da definitivno ni konkurence. Torej skozi leta, od leta 2013 in ves čas jo dotiskujemo. Neprestano, vsako leto. Potem je bila knjiga »Trma«, ki smo jo najprej tiskali v nakladi 500. Drugič je bila naklada 800, tretjič pa spet 500. Ampak pazite, to je bilo v enem tednu. Tiskar je rekel, ali kar tiskamo naprej? Ker smo jo prebrali in bi zagotovo prodana.
Skratka, knjige gredo zelo dobro. V tolažbo tistim, ki pa imate še zmeraj radi kino ali radi nekaj pogledate, je knjiga še zmeraj uporabna, predvsem zato ker jo lahko kadarkoli vzameš in odpreš kjerkoli. Jaz imam tudi precej videoposnetkov in tam moraš kar precej iskati, to je vse na vzgoja.si, na cmrlj.biz pa imamo tiskane knjige. Tudi časopis sem izdajal 4 leta in moram reči, da je to veliko večji zalogaj, kot izdajanje knjige. Če bi imel dovolj volje, moči in časa bi ga verjetno še pisal. Problem je bil, da jaz nisem mogel bit več stalno prisoten v časopisu, prišlo je še veliko drugih avtorjev in naklada je malce upadla. Zato smo si rekli, dovolj bo dokler je še dobro teklo. Če se hočeš dobro počutiti moraš belega konja zajahati na vrhu klanca. Ne takrat, ko gre že vse skupaj hudo navzdol. Naslov je bilo »Po Pameti«.
