Martin Korošec:
Ko pa definiramo cilje, na primer, delo. Po najboljših močeh si postavimo cilje, naredimo slike, manifestiramo, meditiramo, potem pa se ne posreči po teh planih. Prvič, drugič, in še tretjič. Kaj je to? Je to znamenje, da pot ni pravilna, ali si je potrebno poiskati korenske vzorce, kako se moramo takrat obnašati? Ali naj bomo kot športniki, torej treniramo naprej dokler se ne izboljšamo?
Iza Sia Login:
Vsi ti odgovori imajo rdeče kresnice. S tem, da bi jaz rekla, da prvič je problem to, da cilji niso pravilno definirani.
Pri poslu po navadi rečemo: dajmo manifestirati posel. Tukaj imamo dve vrsti:
1. koliko denarja bomo zaslužili – in je to cilj, ki ga manifestiramo,
2. bomo uspešni.
Tudi cilj je zelo »mlahav«. Prvi so ujeti v iluzijo denarja, drugi pa so tudi velikokrat ujeti v iluzijo denarja in v strah, da to ne bo vredu. Ker, če si manifestiram cilj 10.000 EUR in tega ne dosežem nisem uspešna.
Tako, da pri poslovnih ciljih jaz vedno svetujem manifestirati ogromno več stvari, lahko tudi poslovni cilj ampak ta ni najbolj pomemben.
Najbolj pomembno je, da:
1. manifestiram pravi produkt oziroma storitev, ki jo nudim.
2. manifestiram kako so moje stranke zadovoljne z njo.
3. manifestiram kakšna je prepoznavnost moje blagovne znamke.
4. napišem v katerih teritorijih se pojavljam.
5. napišem koliko pogodb ali strank želim imeti.
6. in potem šele, seveda, tudi denar.
Ampak, če vse ostalo naredim, denar sledi sam po sebi. Še prej pa moramo imeti definiran tudi zakaj. Ko definiram zakaj se vse ostale stvari, se pravi strategije, vizije, cilji, veliko lažje določijo. Ljudje imajo velikokrat obsodbe do denarja, ki so velikokrat kolektivne, torej se jih sploh ne zavedamo. V Sloveniji je kolektivni vzorec, da če imaš denar si pokvarjen in nisi pošten. Kateri človek želi imeti nalepko, da je pokvarjen in ni pošten? Nihče na svetu ne želi tega.
Če imamo ta vzorec v podzavesti, potem lahko manifestiramo karkoli. Ampak, če bom imela to v podzavesti in bom potem pokvarjena in nepoštena denarja ne bo.
In še zadnja stvar, če je potrebno trenirati in ponavljati. Ja seveda, je potrebno. Ampak spet na vseh nivojih in ne samo z glavo skozi zid butat, ker če je ta betonska stena debela več kot en meter se bo meni prej glava razbila ali bom postala depresivna, ker mi ne uspe. Ampak moramo tudi iskati te blokade zraven, zakaj se to zgodi. Zakaj se je to zgodilo? Najprej moramo sprejeti potem pa poiskati. Velikokrat nastopi neuspeh, kar je tudi ena lekcija, šola za naprej, ki nas varuje pred hujšo lekcijo. In, če se jaz takrat naučim, te hujše lekcije ne bo. Če se ne naučim, bom dobila isto ampak večjo lekcijo. Toliko časa, da vidim, da je to lekcija in se odločim, da moram nekaj narediti, ker imam tega res dovolj.
Martin Korošec:
Torej je pomembna refleksija. S trdim delom ne prideš daleč, če ne ozavestiš kaj se pravzaprav dogaja.
Iza Sia Login:
Ja. Ni pa nujno, da ima vsak na vsakem delu ogromno blokad. Nekdo jih pri poslu sploh nima. Mogoče v osebnih odnosih. Kar hočem reči je, da ni nujno, da imamo vsi iste vzorce pri poslu in zdaj moramo vsi pri poslu to delati.
Življenje moramo gledati kot celoto. Kot celoto gledamo kje se nam ustavlja. Sej potem se vse zlaga. Lahko bom v osebnem življenju rešila neke vzorce in se mi bo to odražalo tudi v poslovnem svetu. Življenje je na koncu v celoti povezano v en sklop. Vsi smo učenci v šoli življenja. Tudi jaz delam napake, o katerih govorim. Vem za njih ampak jih še zmeraj naredim.
