Martin Korošec:
Disciplina. Zdaj si že objavil okoli 260-270 videov za coaching in zdaj se javiš praktično vsaj enkrat v živo. Mogoče celo večkrat, kar je izjemen dosežek. Kje je ključ? Kako se pripraviš do tega?
Aleksander Šinigoj:
Teh posnetkov je 280 v slovenščini in mislim, da 260 v angleščini. Nekje 90% teh posnetkov je v živo in nekje 10%, vsaj v zadnjem času, si puščam vikende zato, da so posnetki že v naprej pripravljeni in se potem objavijo.
Začelo pa se je lani. Imam eno skupino, ki pričnejo vsako leto in sicer želijo postati coachi oziroma želijo, da jim pomagam zgraditi coaching posel. Lani smo imeli en izziv oziroma challenge. Rekel sem jim, vsak dan poskusite posneti en posnetek v živo. Vsi so se pritoževali, saj je to bilo 17 dni, 17 posnetkov. To se jim je zdela ”grozna”, velika reč. In potem sem, zato da sem njih odprl, tudi jaz pričel to delati. Rekel sem si: ”Ne morem jaz kuhati hrane, priporočati receptov, ki jih sam tudi ne kuham.”
In ta skupinica coachev, ki jim jaz pomagam, da pridobijo coaching stranke, neke vrste moja inspiracija. Kar pomeni, da sem jaz prvi začel in tudi nekateri so se snemali v živo znotraj naše Facebook skupine, kar je čisto vredu. Bilo jim je neprijetno javno deliti svoje videje. Po 17 dnevih sem jim rekel zakaj ne bi naredili še 18-ega in 19-ega. In zdaj je to postala že navada. Na trenutke ni najbolj prijetno, saj je moj dan poln različnih aktivnosti. Recimo, danes sem začel že ob 6, včeraj sem bil na Tony Robbinsu, kot Senior Leader. Sedaj imamo največjo skupino do zdaj, 30.000 ljudi. Včasih so trenutki, kadar mi ne uspe uskladit in vpisat v koledar, vendar vedno imam v mislih stranko. Nekoga, ki mu bi rad pomagal. In vsa ta vprašanja nimam vnaprej pripravljena ampak dobim, na primer, email, ker je nekdo frustriran in ima nek problem. In iz tega naredim vprašanje.
Ali pa, sedaj smo ravno pričeli NLP praktik na novo in potem smo imeli še Hipnozo in nekdo je imel izziv, ter rekel: ”Jaz tega ne bom počel”, ni hotel delati vaj. Imeli smo torej izziv z nekom v delavnici. Bil sem slabe volje, jezen. Mislil sem si, oseba investira in investicija ni tako majhna in po drugi strani noče narediti spremembe.
Potem sem posnel posnetek točno s tekočim vprašanjem, saj vem, da se ljudje ne smemo obremenjevat če imamo nekoga radi in če bi radi nekomu pomagali pri tem pa ta oseba še ni pripravljena nekaj narediti za sebe in je to potem njegov ali njen problem.
Kar hočem reči, ta vprašanja so v resnici vprašanja s strani case-ov, primerov, izzivov, ki jih dobivam ali preko maila ali v živo ali drugih kanalov. In včasih se mi zdi, da sem že vsa izčrpal, ker ko sem jih naredil prvih 17 sem rekel, kje bom najdel še 10 novih? Vem, da se včasih ponovijo in tudi ne vem koliko časa bom to počel ampak za enkrat sem v tem ritmu in razmišljam, da bi mogoče začel z neko tematiko ne več toliko s vprašanji in bi še nekaj časa vztrajal. Mogoče bom prišel do 365 in potem zamenjal temo.
Je pa še nekaj. Tukaj me ljudje dostikrat ne razumejo. Jaz pišem ”Dobro jutranjice”, to so pozitivne misli vsako jutro, za dobro jutro. In to počnem zdaj že res veliko časa in na podlagi tega so zdaj izšle že 3 knjige. 2 sta že izšli, zdaj prihaja še tretja, ”Dobro jutranjica 3” in tudi tukaj imam veliko vsebine, toliko stvari, ki sem jih naredil, da bo lahko prvič iz vseh teh posnetkov naredil zbirko coachingov. In potem tudi krajše posnetke, ter to vsebino še kdaj uporabil.
