Martin Korošec:
Poleg vzgoje otrok, kako je z odnosi med partnerjema, verjetno vse izhaja iz vzgoje tudi odnosi v firmah, ekipah? Z veseljem pričakujem vaš del o tematiki glavne zmote in napake sodobne vzgoje.
Marko Juhant:
Zagotovo je vzgoja en tretjinski del, ki zelo intenzivno vpliva na to kakšni in kako uspešni bodo naši otroci. Druga tretjina je družba v kateri odraščajo, prav tako pa imajo različni mediji veliko moč.
Tretja tretjina pa je seveda, to kar so otroci dobili direktno od nas, od naših prednikov. Torej tisto, kar smo prodali z našimi geni. Že takoj na začetku povem, da ne velja izgovarjanje: »Veste on je tak temperament, to imamo v družini, že njegov dedek je bil s celo vasjo skregan…«. Pozabite!
Zakaj tako trdim, mirne duše, zato ker smo veliko otrok spravili, babice bi nekoč rekle spravili v red. Danes pa rečemo bolj na sodoben način, da smo jim pomagali, da so spremenili svoje vedenje na tak način, da so sedaj bolj sprejemljivi. Uporabljamo kupe besed, ki otroke pretirano ščitijo. Med njimi je beseda posebne potrebe… A dajte no mir, posebne potrebe ima vsak. Vi imate tudi kakšno, jaz kakšno… Moja posebna potreba je čokoladni puding, strašno ga imam rad in če me želi žena res spraviti v veliko veselje mi naredi puding. Še vedno imam tista majhna zadovoljstva. Vsakdo ima kaj. Na koncu se zgodi, da tisti otroci, ki imajo res razvojne težave in imajo resnične motnje, ki jih ovirajo, da se ne morejo normalno razvijati padejo v isto kategorijo, kot nekdo, ki ima eno primerjalno majhno težavo. Seveda je za vas, kot starše, ta majhna težava ravno tako velika kot za enega drugega starša, ki ima otroka z res veliko težavo. Recimo, da je na vozičku in ne more hoditi.
Marko Juhant:
Tako, kot pravi slovenski pregovor: »Vsaka hiša ima svoj križ, mi imamo pa kapelico«. Se pravi, da je naša težava hujša. Zakaj? Ker je naša.
Če gremo kar direktno na glavne napake in zablode moderne vzgoje je prva hiperobvarovanje otroka. Danes so otroci, kar precej obvarovani, predvsem z starši in obvarujejo jih celo pred življenjem. Ti otroci dejansko ne živijo. So, kot bi imeli »življenjsko korono«, torej so v mehurčku iz katerega ne morejo ven. Bog ne daj, da bi otroci kaj poskusili, saj jih starši takoj ustavijo, preprečijo in poskrbijo, da se nič ne zgodi.
Če so najstniki, 12-let stari ali celo vrtičkarji in se nekaj med seboj sporečejo starši tega otroka želijo takoj narediti red. Kako naj se on sam nauči, da bo z vrstniki lahko vzpostavil nek stik. Enostavno je dokler ni zapletov ampak še zapleti pokažejo kako dobre so naše vezi z nekom drugim. Ko se poročiš je najprej vse krasno, ali če pričneš hodit z nekom, komaj ko pride do prvega zapleta pa boste spoznali s kom imate opravka. In boste tudi videli ali znate stvari reševati ali pa to ni ravno tako sanjska zadeva kot smo si mislili. Problem je, da lahko partnerje zapustite starš ste pa do konca življenja. Tudi če se s partnerji skregate in to mnogi ne ločijo. Vsi, ko se skregajo se še naprej kregajo in maščujejo eden drugemu namesto, da bi skupaj poskrbela za skupnega otroka, saj bosta starša do konca življenja. To pretirano obvarovanje je nekaj neverjetnega.
Moram povedati, da od vseh mam so najbolj ogrožene tiste, ki se jim to materinstvo zgodi malo kasneje, nekje 35, 38 ali celo 40 in čez. Ta otrok, ki je po navadi bil izjemno zaželen in se je morda bilo potrebno celo s pomočjo belih halj truditi, da je sploh prišel na svet. Zato je ta otrok zaščiten res neverjetno močno.
Ta materinska sla zaščititi svojega mladiča je nepopisno močna. Ko rečemo, da so od drugih sesalcev mame (npr. medvedka ali kobila) pripravljene ubijati, če se kakšen samec na primer približa njihovim mladičem. Tako, da ko si predstavljate močnega konja si ne predstavljati tistih ogromnih samcev ampak kobilo, to je močen konj. Ne mi zamerit, da primerjam, ampak če ne ne delam primerjav ne boste videli ranga. Tudi zajec vas do krvi opraska, če sežete v gnezdo, ki ga naredi iz svojega puha. Oziroma ne zajec ampak zajklja. To je ena stvar…
Druga pa je tista: »Dajmo jih na mehko, na soft.« Najdemo ljudi, ki na nežno vzgajajo svoje nasilne otroke. To dobimo pogosto ven. Zakaj? Zato, ker niso postavljene meje in ta otrok je vidno res nedolžen. In problem je, ko otroke vprašaš, in bomo kasneje vidli, kje je njegova vloga te ne najde. Ne more sprejeti odgovornosti, ker je preprosto ne čuti. Naslednja težava je podarjanje otrokom pravice. Še zmeraj imamo šole, v katerih pripovedujejo pravice in ko otrok pride domov razloži, da ima vse pravice. Zato, ker niso v istem dnevu obdelali tudi dolžnosti. Imamo pa šole, ki to v istem dnevu obdelajo. Vzporedno obdelujejo in pravice in dolžnosti. In kaj se zgodi, ko otroci pridejo domov? Nobeden ne navaja ampak se čudijo: »a veš, da bi jaz moral to in to delati? Imam to in to pravico, ampak vseeno…« Dobijo torej realno sliko.
Če ste med tistimi pravičniki, če lahko to tako imenujem, kako to zgleda. Kaj če se peljete po avtocesti, in recimo, da za razliko od kakšnih neumnejših ljudi se peljete v pravo smer, kakšne pogoje morate izpolnjevati, da imate kasneje eno pravico in sicer peljati se po avtocesti? Narediti morate zdravstveni pregled, opraviti morate šolo, opraviti klubski izpit, da greste lahko na cesto in glavni izpit teoretični in praktični, avto mora biti registriran, plačana mora biti cestnina, plačano zavarovanje in imeti morate vinjeto. 10 pogojev za eno pravico. In tako je v realnem svetu. Ali ste kdaj brali katere pravice imamo? Pravica do imena… Ja, lepo prosim, kateri otrok danes pa nima imena. In povem vam, da so takšni na primer tam, ko se rodita dvojčka imajo pa samo eno izbrano ime. In potem nekaj časa na dokumentu piše »deklica Novak«. Dokler se ata ne strezni in se po telefonu ne uskladita za ime in je problem rešen. Pravica do izobraževanja.
Sedaj smo imeli cele cirkuse s tem in zanimivo, da se vsi ti, ki se toliko sklicujejo na pravice, dokler se srednješolci niso uprli ni bilo nič. In jaz sem tisti, ki dajem prednost dolžnostim in se na njih sklicujem, zato jaz nisem mogel biti tisti, ki pocuka. Tisti, ki me poznajo vedo, da sem velikokrat tisti, ki pocuka in vleče nitke, da bi se stvari spremenile. Prej se je govorilo samo o pravicah otrok, sedaj pa boste zraven našli tudi dolžnosti. Za tem pa je seveda nekaj tisoč predavanj in očitno se je prijelo. Ampak s časom pride nova moda in smo spet na začetku.
