Martin Korošec: Velikokrat se, kadar je želja že definirana, pojavijo stari vzorci in blokade. In tukaj bom prepustil besedo tebi Kateri so ti pogosti vzorci, katere so blokade in s kakšnimi NLP tehnikami jih uspešno pomagamo odpravljati? Tony Robbins je imel o teh blokadah zelo zanimivo predavanje oziroma svojo življenjsko zgodbo o tem, da je imel zelo težek štart v življenju, pa je kljub temu zelo uspel že kot mladenič. Ampak ravno zaradi tega, ker starih vzorcev in blokad ni uspel rešiti, je potem spet zdrsnil tako poslovno kot osebno. Najprej je torej moral rešiti vse, da je potem postal oseba, ki jo poznamo po celem svetu.
Aleksander Šinigoj:
Ključno je to, da ima čisto vsak človek, vključno s Tony Robbinsom in mojim mentorjem NLP-ja dr. Richardom Bandler-jem, soustanoviteljem NLP-ja omejitve in blokade.
Čisto vsak ima neke omejitve in blokade, nekaj kar ga ovira, da bi lahko bil še hitrejši, boljši, uspešnejši.
Če je vprašanje, kaj so glavni vzorci in zakaj ljudje danes nimajo tega, kar bi radi je odgovor to, da je to dostikrat odvisno od posameznika. Eden tak zelo splošen vzorec je lastna vrednost. Občutek biti dovolj dober ali dovolj dobra. Danes veliko ljudi misli, da mora nekaj narediti, nekaj dokazati in pokazati, da so dovolj dobri. Nekateri to dokazujejo skozi šport, gibanje. Morajo imeti določeno telesno težo ali velikost, obseg pasu, mišic. Eni bi raje to lastno vrednost, dokazali skozi kariero in se neprestano vrtijo v tem začaranem krogu. Ne počutijo se dovolj vredni, ne privlačijo dovolj denarja in ker ne privlačijo dovolj denarja, se počutijo dovolj vredni.
Podobno velja za odnose v partnerskem odnosu. Eni te vzorce biti dovolj dober ali dobra, odnesejo v partnerski odnos in zato velikokrat gredo v zelo toksičen partnerski odnos in dovolijo, da partner ali partnerka počnejo stvari, ki jih drugače ne bi dovolili, da bi jih nekdo počel, samo zato, ker sebe ne cenijo ali spoštujejo dovolj in nimajo občutka lastne vrednosti. To je pomemben vzorec in ko tega odpravimo in sprejmemo pomoč ter tudi pohvalo, navodilo, učenje, se lažje premaknemo naprej. Velikokrat ponovim ljudem, da se nihče ne rabi nikakor dokazovati, ker je vreden oziroma vredna, takšen oz. takšna kot je.
Aleksander Šinigoj:
Človek je vreden takšen, kot je. Ne glede na to kaj je naredil, ne glede na izobrazbo preteklost in drugo.
Na eni delavnici smo imeli eno udeleženko, ki je rekla, da ji je neprijetno, ko sreča na ulici nekoga, ki je bolj izobražen kot je ona. Jaz sem rekel, da izobrazba nima nobene “veze” z vrednostjo človeka. Bolj ali manj smo mi tisti, ki naredimo potem distinkcijo z našimi filtri in našim razmišljanjem.
Prvi vzorec je torej naša lastna vrednost, kar je precej pogost vzorec, ki se kasneje kaže na različnih področjih – kariere, zdravja, odnosov, partnerstva… In dokler oseba tega vzorca ne odpravi, ji nič ne koristi, da zamenja partnerski odnos. Nič ji ne koristi, da zamenja službo. S seboj namreč nosi ta nahrbtnik, to blokado.
Drugi pogost vzorec je, kaj si bodo drugi mislili, kaj če mi ne bo uspelo. Ljudje so neprestano okupirani s tem, kaj si drugi mislijo in porabijo več časa s tem, kot da bi šli proti rezultatu in cilju. Ta vzorec jim prav tako ne koristi, ker je vedno nekdo, ki bo nasprotoval ali bil vsaj delno proti temu, kar bi mi radi. Kadarkoli dovolimo, da nas drugi obsojajo ali vplivajo na nas še posebej na neko naše poslanstvo in na to kar bi radi, zapiramo vrata sebi ter drugim dopuščamo, da počnejo nekaj, kar niti ni njihova pravica, da diktirajo naše življenje ali pa določajo, kako naj mi živimo. Jaz bi te vzorce še lahko našteval, ker je cel kup strahov in prepričanj, ampak treba se je zavedati, da smo mi dobili naša prepričanja od naših staršev, ti so te dobili od njihovih staršev. Prepričanja in vrednote ter to, kar imamo mi v notranjem svetu, se zgodijo naravno.
Moja nona je sedaj stara 92 let in v resnici je ona šla skozi res težke preizkušnje, skozi različne države in s tem razvila neko omejitev razmišljanja. In na primer, ko nas še danes kdaj povabi na kosilo še zdaj napolni krožnik do vrha in če ne pojem, se jezi. Ona meni torej daje neko prepričanje in ne zato, ker mi hoče škoditi, ne zato ker je slaba ampak, ker je tako naučena.
Vprašanje je samo, koliko teh nahrbtnikov smo mi dobili od naših staršev in kaj smo opazovali, ne to kar so nam oni govorili. Ker če so imeli starši dober partnerski odnos, poln strasti in pozitivne komunikacije je verjetnost, da smo se mi nezavedno naučili to. Če so naši starši znali dobro delati z denarjem, je verjetnost, da se mi tega nezavedno naučimo. Če pa niso znali, zdaj govorim o kateremkoli področju v življenju, je potem priložnost, da se vsega naučimo. In tukaj sploh ni pogoj, da so to starši. Lahko so to učitelji, izkušnje, dogodki.
Ljudje uporabljajo filtre in ti filtri so posploševanje. Zgodi se na primer, da imajo posamezniki izziv na področju kariere, nekdo jih ne pohvali in jim ne da priložnosti ali pa imajo nek izziv na področju odnosov. Takrat se prestrašijo in posplošijo, verjamejo da je vsa populacija takšna. Začnejo se spraševati, kaj pa če spet dobim takšnega fanta, in so raje samski. Tako posplošijo celotni dogodek na celo populacijo. Ne dajo niti priložnosti sebi, niti drugim.
Kako to rešujemo?
Da prvič spremenimo pogled na to, odpravimo te blokade in omejitve. Ljudem odložimo nahrbtnik. To je na nek način moja naravna naloga skozi tehnike NLP-ja, hipnoze, coachinga. Vedno z istim namenom – da je oseba svobodna. Kadar ljudje mislijo, da so svobodni, me to spominja na tisto metaforo slona. Ko je bil slon majhen je bil privezan in kadarkoli je želel oditi ven ga je tista vrv zaustavila. Ni imel možnosti oditi nikamor, vedno je hodil v krogu in to je bila njegova domena. Ta slonček zraste in postane velik slon, ki bi z lahkoto izril ven tisto vrv, ker pa je tako naučen, pa je še vedno ujetnik tega vzorca, da hodi v tistem krogu, radiusu in si ne upa iti ven. Moja naloga je ta, da se ljudje prvič zavedajo, da bi lahko to že zdavnaj pretrgali in drugič, da jim pokažem, kako to pretrgajo in gredo naprej.
Vse to izhaja iz tega, da sem tudi jaz imel podobne izzive in bil ujet v nek začaran krog, praktično, na vseh področjih. Zato vem, kako boli, kako je hudo in kako je neprijetno, ter si želim, da ljudje tega ne bi doživljali in bi bili svobodni. Dostikrat ljudem rečem, da če ne bodo naredili preboj ali ga morajo potem otroci narediti? In preboj, spremembo namenijo svojim otrokom. Ker karkoli ljudje počnejo jih drugi, ki jih imajo radi, modelirajo. Vi otroke učite nekaj z besedo, ampak nič ne govori tako glasno kot vaša dejanja in vaše življenje. To je najbolj jasna komunikacija, bolj kot vsak stavek, ki ga boste otroku kdaj koli povedali, torej vzgled.
