
Martin Korošec:
In kdaj bi naj poiskali pomoč? Besedo pomoč dojemamo kot šibkost, kadar prosiš za pomoč. V resnici pa v sebi skriva neko drugo sporočilo »Iti po moč« .
Torej, da postaneš močnejši. Bi lahko kaj svetovala, kako ne napenjati te strune dokler ne poči in je potem res potrebno prositi za pomoč ampak, da se zavestno odločiš in potem deluješ v tej smeri. Ko se odločiš pravočasno in si pričneš izboljševati svoje življenje še preden pride do nekega prelomnega trenutka. Velikokrat srečamo nekoga, ki na primer, ni mogel nehati kaditi dokler se mu ni nekaj zdravstveno res hudega zgodilo, po tem pa je lahko nehal. Kako bi tukaj svetovala?

Tanja Skaza:
Nekdo ki sliši besedo pomoč in ti si lepo razložil, da to pomeni, da greš po moč ali odločitev, torej odločitev ali ločiti se od nečesa. Marsikdo, ki sliši besedo pomoč ga takoj zmrazi.
Jaz lahko delim konkretno zgodbo, ker poznam kar nekaj gospodarstvenikov, ki sem jim rekla: “Ti lahko poiščem svetovalko s katero boš delal”. To je bilo potem nekaj najhujšega samo zato, ker sem ponudila dve opciji. In pomoč je za nekoga lahko: “Ti torej misliš, da sem jaz šibek”? Po drugi strani pa še, ko omeniš posebno osebo. To sem sedaj dala primer, ko se ljudje ustrašijo besede pomoč ali pomagati. Ali se bo zgodilo nekaj takega, da padeš na tla in se naučiš poiskati pomoč, ali pa se ti naredi nek klik v glavi in si rečeš, da ne želiš več tako živeti.
V enem od časopisov sem prebrala, da smo do 25 leta vsi živi, vsi živimo neke sanje in vsak od nas sanja, da bo imel to in tisto. Ampak po 25 letu pa pride »nekdo« in nam reče: “Pa daj spusti se že za božjo voljo na tla in prični razmišljati kaj boš delal”. Nekdo si pri 20 letih želi imeti podjetje ali bo astronavt, po 25 letih pa se naš mentalni svet spremeni. Če nisi do takrat naredil nekaj se ti zgodi, da umreš. Obstajaš ampak ne živiš. Ne živiš življenja, ampak spadaš v neko čredo in sledimo temu, kar nas življenje vleče naprej. V tem primeru bi jaz morala reči, da je čas za pomoč že pri 25 letih, ko bi ga nekaj omejilo. Marsikomu pa je pomoč takrat, ko reče: “Jaz res želim živeti lepše življenje, ne želim delati cele dneve, ne želim biti v nesrečni službi, z nesrečnim partnerjem”,… In v trenutku, ko se to odloči takrat ugotovimo, da so vsi izzivi znotraj nas.
In, ko pričnemo ugotavljati postajamo drugačne osebe.

In še en primer, moj mož je zelo miren, zelo tih, zato sva kot ying in yang. Tisti, ki ste prebrali mojo knjigo to že veste. In spraševala sem se kako sva se lahko našla, kaj je bilo tisto, da naju je privedlo skupaj. Ko pa sem pričela delati na sebi sem videla, da drugega nebi mogla imeti. Jaz potrebujem nekoga ki je bolj v ozadju, saj sem jaz v ospredju, da me malo ustavi in »zabremza«.
Torej, ko človek reče: “Ne želim več tako živeti, kot živim”, prične delati spremembo. In ko to prične, vidi da so vsi izzivi pri njemu. Ugotovi, da ima krasnega moža in sodelavce, ki so prišli z enim namenom skupaj, ima krasne otroke, katerim je predal vse vzorce na katerih je potrebno graditi. Ti torej vzgajaš sebe. Ko starši vzgajamo sebe ne potrebujemo vzgajati tudi otrok.